OBVESTILO O UPORABI ZAŠČITNE MASKE
Spoštovane pacientke in pacienti,
zaradi izboljšanja epidemiološke situacije v ZD Ajdovščina sproščamo ukrepe glede nošenja zaščitnih mask.
Nošenje maske je še vedno obvezno za vse obiskovalce, ki imajo zanke prehladnih obolenj.
Nošenje maske je še vedno priporočljivo v prostorih, kjer ni možno zagotavljati ustreznega prezračevanja in medsebojne razdalje.
Še posebej to velja za bolj ogrožene, kot so starejši, osebe s pridruženimi obolenji in imunsko oslabeli.
Klopni menigoencefalitis
Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja in se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.
Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.
Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži.
Bolezen običajno poteka v dveh fazah:
- prva faza bolezni se začne približno 7 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol).
- pri večini bolnikov sledi po prostem intervalu (nekaj dni do tri tedne) druga faza bolezni s visoko temperaturo, močnim glavobolom in lahko celo z nezavestjo.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmnanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je le redko smrtna bolezen (1-2 odstotka odraslih bolnikov).
CEPLJENJE je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Cepivo je varno in učinkovito. V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu: gozdni delavci, lovci... Priporočamo pa ga vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Ob cepljenju se redko pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcija po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.
Vir: http://www.nijz.si/sl/klopni-meningoencefalitis-0
