Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih, posebej pa ogroža starejše ljudi, osebe  s kroničnimi srčnimi, pljučnimi in presnovnimi boleznimi (npr.: sladkorne bolnike, astmatike, bolnike s kroničnim bronhitisom, hudo debelostjo, kronično ledvično boleznijo, revmatskimi boleznimi ipd.), ter majhne otroke in nosečnice. Za novorojenčke je lahko gripa usodna, saj njihov imunski sitem še ni popolnoma razvit. Gripa med nosečnostjo lahko sproži prezgoden porod ali povzroči nižjo porodno težo novorojenčka. Ogroženi so tudi starejši ljudje po petinšestdesetem letu starosti. Osemdeset do devetdeset odstotkov vseh smrti povezanih z gripo doleti ljudi, ki so starejši od 65 let.

Virus gripe se prenaša s kapljicami, ki jih bolniki izkašljujejo, in seveda tudi z osebnimi stiki preko neumitih rok in z dotikanjem površin, na katere se kužne kapljice usedejo (igrače, mize, stolice …). V zaprtih prostorih (šolski razredi, pisarne) je možnost prenosa hitrejša in zadene več ljudi.

Približno tri dni po okužbi začuti bolnik mrazenje, naraščanje telesne temperature, šibkost telesa, glavobol, bolečine v mišicah in vseh kosteh, čuti draženje v žrelu, razvije se suh in dražeč kašelj. V največ sedmih dneh izginejo vsi znaki, le kašelj se lahko vleče več tednov. Kronično bolni zaradi drugih bolezni imajo oslabljen obrambni sistem telesa in je pri njih potek gripe resnejši, lahko celo usoden, če se razvijejo pljučnica ali kakšni drugi zapleti.
 

Pred gripo se zavarujemo z rednim in temeljitim umivanjem rok; uporabljamo milo in vodo. Z milom in vodo redno čistimo površine v bivalnih prostorih, igrače, tla. Pomaga tudi redno zračenje prostorov. Ko zbolimo, je najboljši počitek doma, pitje tekočine, telesno temperaturo nad 38 stopinj C in bolečine po telesu si lajšamo z zdravili poti vročini, nikakor pa teh zdravil ne jemljemo preventivno, saj nas tudi visoka vročina pomaga zdraviti, sama zdravila proti bolečinam in za nižanje telesne temperature pa ne. Tudi antibiotiki pri gripi in ostalih virusnih obolenjih ne pomagajo.

Zelo pomembno je tudi obnašanje pri kašljanju, kihanju, pogovoru z ljudmi, še posebej v pisarnah, na vozilih v javnem prometu, v ambulantah, vrtcih, kjerkoli se pač bolniki nahajajo. Kašljanje in kihanje, pa tudi zavzeto govorjenje odnašajo kapljice sline okužene z virusi v naše okolje. Varna bližina do soljudi je 1 meter ali več. Kašljajmo ali kihajmo torej vedno v odprt papirnat robček, ki ga takoj po uporabi prepognemo in odnesemo ter vržemo v smeti. V sili, ko robčka nimamo, kašljajmo v zgornji del rokava obleke v višini komolca. Takoj po zaščitenem kašljanju ali kihanju si umijmo roke z vodo in milom.! Ti ukrepi se obnesejo dobro pri vseh virusnih boleznih, ki povzročajo različne prehlade in ne samo pri gripi!

Najboljša zaščita pred gripo je seveda vsakoletno cepljenje že pred začetkom širjenja bolezni, torej pred nastopom zime. Sodobna cepiva so varna, ker ne vsebujejo virusov gripe, temveč le molekule/delčke značilne za ta virus. Po cepljenju telo ustvari obrambne celice in protitelesa in tako smo z veliko verjetnostjo varni pred okužbo, če pa se okužimo, je bolezen lažja in prej mine. Stranski učinki cepljenja so redki. Najpogosteje se na mestu cepljenja razvijejo rdečina, bolečina in oteklina, včasih se človek malo slabše počuti, dobi blago vročino, običajno pa vse to v par dneh mine. Zaščita pred boleznijo se razvije v enem do dveh tednih po cepljenju. Nosečnice se lahko cepijo v vseh mesecih nosečnosti. Majhne otroke lahko cepimo po šestem mesecu starosti. Zelo prav je, če se cepijo tudi družinski člani majhnih otrok, posebno  dojenčkov do šestega meseca starosti, kronično bolnih, starejših od 65 let, seveda pa tudi vsi ostali prebivalci in zdravstveno osebje. Prav cepljenje lahko zelo omeji širjenje gripe v neki družbi.

V primerih, ko vročina noče pasti, kašelj vztraja ali se pojavijo težko dihanje in vse slabše počutje,  ter izčrpanost, se mora bolnik posvetovati z osebnim zdravnikom, da se morebitni zapleti čimprej in ugodno razrešijo s potrebnimi dodatnimi zdravili.

Vir: Gripa, kako se pred njo zavarovati in kako ukrepati v primeru, če zbolimo; NIJZ, oktober, 2015

Pripravil: Franc Koren, dr. med.